V tokratnem primeru, bi morda res bilo bolje reči strma pot vodi me,
saj je pot na Olševo iz Zadnjega travnika
(po mojih standardih) zelo strma.
Malce hoje skozi gozd in že se začne vzpenjati.
Je pa res, da je to krajša in manj zahtevna pot,
zato je bil izlet kljub temu zelo prijeten.
Na poti srečaš veliko ogromnih skalnih gmot iz katerih zijajo luknje,
skoraj jame:
Na odcepu, kjer je na desni tabla za Olševo 30 min -
oziroma za njen najvišji vrh,
smo mi zavili levo in odšli po grebenu na drug konec.
Tudi tam so se odprli čudoviti razgledi na vse strani
in tudi v dolino.
Ko si tako visoko, se še Logarska dolina zdi kot izza ovinka.
Hoja po grebenu, kjer se lepo vidi izkušene planince v ospredju
in mene, amaterja, nekje daleč zadaj.
Ampak nekdo mora biti počasen, da lahko naredi tako dobro fotko:
Če je le možno, je vredno iti v hribe med tednom.
Takrat skoraj ni obiskovalcev in komaj tedaj lahko v hribih resnično uživaš.
V miru, tišini, lepotah narave in prijetnem vzdušju.
